• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

deténcija -e ž (ẹ́) jur. dejansko razpolaganje s stvarjo brez pravnega lastništva: imeti kaj v detenciji in ne v posesti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek