diecéza -e ž (ẹ̑) 

  1. 1. rel. najvažnejša, samostojna upravna enota katoliške cerkve; škofija: kljub starosti škof še vedno upravlja svojo diecezo
  2. 2. zgod. upravna enota iz pozne dobe rimskega imperija, ki obsega več provinc



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek