• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dihtéti -ím nedov. (ẹ́ í) star. 

  1. 1. težko dihati, sopsti: dihtel je od težke poti; dihti ko kovaški meh
  2. 2. zelo želeti, hrepeneti: ljudje so dihteli po takih zgodbah



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek