• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

díptih tudi díptihon -a m (ȋ) 

  1. 1. um. poslikani ali reliefno okrašeni plošči, ki se zapirata kot knjiga: oltarni diptih; pren. novelistični diptih
  2. 2. pri starih Rimljanih povoščeni tablici za pisanje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek