dír -a (ȋ) hiter tek: pognati konja v dir; otrok se je spustil v dir pred njim; isker, nagel dir; konj teče v lahnem diru / jezditi v diru; peljati se v diru
 
ekspr. otroci, mir, če ne, bo dir! nehajte razgrajati, sicer boste kaznovani
 
vet. zelo hiter tek v skokih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek