dirjáč -a (ánav. ekspr. 

  1. 1. konj, ki hitro teče: v kočijo so zapregli dirjača; prijezdil je na sivem dirjaču
  2. 2. dirkalni konj; dirkač: kupil je žlahtnega dirjača



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek