• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dírjanje tudi dirjánje -a s (ī; ȃ) glagolnik od dirjati: dirjanje konj / otroci so se naveličali dirjanja po dvorišču



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek