• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dispozitív -a m (ȋ) jur. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve; izrek: dispozitiv odločbe, sodbe



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek