• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dlákar -ja m (ȃ) 

  1. 1. lov. dlakasta divjad: lov na dlakarje
  2. 2. nav. mn., zool. vsaka od žuželk, ki živi na sesalcih ter jé dlako in prhljaj: ličinke dlakarjev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek