• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dnínar -ja m (ȋ) najet kmetijski delavec, plačan na dan: polje so mu obdelovali dninarji; najemati dninarje; oče je bil reven dninar



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek