• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

doglávnik -a m (ȃ) zastar. prvi za poglavarjem, namestnik: poglavar in njegov doglavnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek