dogódbica -e ž (ọ̑) 

  1. 1. knjiž. zgodbica: pripovedovati dogodbice; marsikako dogodbico sem že slišal o njem
  2. 2. star. dogodek: ta dogodbica je bila odločilna za moje življenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek