• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dogoréti -ím dov., dogôrel (ẹ́ í) 

  1. 1. prenehati goreti: ogenj je dogorel; sveča je dogorela / polena so dogorela popolnoma zgorela; pren. ljubezen dogori; sveča njegovega življenja je dogorela
  2. 2. goreti do določene meje: cigareta mu je dogorela do polovice

dogôrel -éla -o: dogoreli tramovi; dogorela cigara



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek