• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dóhtar -ja m (ọ́) 

  1. 1. nižje pog. zdravnik, doktor: iti k dohtarju; poslati po dohtarja / vedno hodi okoli dohtarjev
  2. 2. star. odvetnik, advokat: zadevo sem izročil dohtarjem / jezični, pravdarski dohtar
    ●     pog. govori kakor raztrgan, strgan dohtar veliko, spretno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek