• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dolgopecljàt -áta -o [u̯g] prid. (ȁ ā) ki ima dolg pecelj: dolgopecljati listi, plodovi / dolgopecljat cvet
♦ bot. dolgopecljati brest brest, s plodovi na dolgih pecljih, Ulmus laevis



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek