Tipkovnice
dolgopecljàt -áta -o [u̯g] prid. (ȁ ā) ki ima dolg pecelj: dolgopecljati listi, plodovi / dolgopecljat cvet♦ bot. dolgopecljati brest brest, s plodovi na dolgih pecljih, Ulmus laevis
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost