• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dolgorílčen -čna -o [u̯g-u̯č] prid. (ȋ) ki ima dolg rilec: dolgorilčni sloni
♦ čeb. dolgorilčna čebela čebela, ki ima dolg rilček



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek