dolgóven -vna -o [u̯gprid. (ọ̄) nanašajoč se na dolg: dolgovni seznam; dolgovna knjiga knjiga dolžnikov
 
jur. biti prodan v dolgovno suženjstvo pri starih Grkih in Rimljanih v suženjstvo zaradi neporavnanih dolgov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek