dolžíti -ím [u̯žnedov., dólži (ī í) delati, imeti koga za krivega česa: dolžili so ga tatvine; dolžil me je, da sem mu pokvaril sina; po krivem ga dolži

dolžíti se star. zadolževati se: obljubi mi, da se ne boš pri nikomer dolžil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek