domačín -a (ȋ) 

  1. 1. kdor je doma, živi v določenem kraju: domačini so turiste sprejeli z nezaupanjem; partizani so dobivali pomoč pri domačinih / tega ne vem, nisem domačin / publ. domačini so zasluženo zmagali domači tekmovalci // kdor je po izvoru od tam, kjer živi: avstralski domačini; odpor domačinov do belih gospodarjev
  2. 2. zastar. (hišni) gospodar: postregel jim je domačin sam
  3. 3. mn., zastar. člani družine; domači: okrog očetove postelje so stali vsi domačini



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek