dón-a (ọ̑) 

  1. 1. glas donečega predmeta: zvon ima lep don
  2. 2. zastar. donenje: iz stolpa se glasi don zvonov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek