dopeljáti -péljem tudi -ám dov., dopêlji dopeljíte; dopêljal (á ẹ̄, ȃ) 

  1. 1. dodatno, zraven pripeljati: če bo peska zmanjkalo, ga še dopeljite
  2. 2. zastar. pripeljati: dopeljali so nove zvonove; domov se je dopeljal s poštnim vozom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek