dopísnica -e ž (ȋ) 

  1. 1. kartonček z natisnjeno znamko za krajša sporočila po pošti: poslati dopisnico; sporočil mi je na dopisnici / oglasi se vsaj z dopisnico
  2. 2. ženska, ki (si) dopisuje: intervju naše dopisnice s predsednikom / več dopisnic ga je prosilo za fotografijo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek