• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dopisoválec -lca [u̯c] m (ȃ) 

  1. 1. redko kdor poklicno opravlja dopisovanje; korespondent: dopisovalec v podjetju
  2. 2. star. dopisnik: bil je dopisovalec tujih listov / tako mi svetujejo moji dopisovalci



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek