dorásel -sla -o tudi dorástel -tla -o [əu̯prid. (ā á) 

  1. 1. ki je dorastel, doraščen: dorasel človek; dorasel gozd; dorasla žival; komaj dorasla dekleta
  2. 2. neustalj., v povedni rabi, z dajalnikom ki je kos čemu: nobeden od sošolcev mu v matematiki ni dorasel; mladina je dorasla nalogam, ki jo čakajo; biti delu politično dorasel; prim. dorasti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek