Tipkovnice
dosmŕten -tna -o prid. (ȓ) ki traja, obstaja do smrti: hišo je dobil v dosmrtni užitek; obsodili so ga na dosmrtno ječo; dosmrtna kazen; dosmrtna pravica, renta / dosmrtni član društva
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost