dostojánstvenost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost dostojanstvenega: mož je poln dostojanstvenosti; cenijo ga zaradi njegove pravičnosti in dostojanstvenosti / dostojanstvenost njenega obraza / sprejel ga je z dostojanstvenostjo visokega uradnika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek