dotêči -têčem dov., dotêci dotecíte; dotékel dotêkla (é) 

  1. 1. s tekom priti do koga, ki gre spredaj: ženska ga je dotekla pred hišo; na konju ga je z lahkoto dotekel; v finalu njegov konj ni mogel doteči tekmeca; pren., ekspr. doteklo ga je odrešilno spoznanje
  2. 2. star. miniti, izteči se: čas hitro doteče; kmalu ti bo doteklo življenje
     
    njegova ura je dotekla umrl je; kmalu bo umrl



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek