• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dovolílo -a s (í) redko dovolilnica, dovoljenje: dati, preklicati dovolilo; potno dovolilo
♦ jur. izvršilno dovolilo sodni sklep, s katerim se dovoli izvršba



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek