1. knjiž. dokončati, končati:pisatelj je dovršil roman / svoje naloge ni mogel dovršiti; dovršil je svoje delo / dovršiti šolo, študij
2. živeti do določene dobe; dopolniti:otrok je dovršil sedmo leto
dovršívši zastar.:dovršivši študije, je bil vzgojitelj pri grofovski družini
dovršèn -êna -o
1. deležnik od dovršiti:ko je bilo delo dovršeno, se je zadovoljno nasmehnil; proces še ni popolnoma dovršen
2. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti:dovršen prevod; svoje misli podaja v dovršeni obliki; pesnik je stopil v javnost kot dovršena osebnost; oblikovno dovršeni stavki; tehnično dovršen stroj; prisl.: dovršeno obvlada tri jezike
Dostopnost