dragôta -e ž (óstar. 

  1. 1. draginja: v deželi je velika dragota
  2. 2. dragocenost: prinesel je veliko dragih dišav in drugih dragot



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek