• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dragúljar -ja m (ȗ) kdor izdeluje ali prodaja nakit in drage kamne: pogoditi se z draguljarjem; draguljarji so jo popolnoma uničili



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek