dražljív -a -o prid. (ī í) 

  1. 1. ki deluje na organizem tako, da nastane reakcija: dražljiv dim, vonj; dražljive dišave, snovi / dražljiv nasmešek; bila je v zanj že dražljivi bližini; obšla ga je čudno dražljiva misel; vsak dan je postajala bolj dražljiva // redko razdražljiv, razburljiv: bolnik postane včasih dražljiv; dražljiva žival
  2. 2. redko občutljiv za dražljaje: dražljiv sapnik

dražljívo prisl.: vonj je dražljivo silil v nosnice; dražljivo razgaljene ženske



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek