drémati -ljem, in drémati tudi dremáti -am nedov. (ẹ́; ẹ́ á ẹ́) 

  1. 1. biti v stanju med budnostjo in spanjem: oče dremlje; v vlaku je vso pot dremal; dremala je z napol zaprtimi očmi / šel je malo dremat; s smiselnim osebkom v dajalniku: začelo se mu je dremati; komur se dremlje, naj gre spat; pren., pesn. hiše so tiho dremale; nad pokrajino dremlje težek, oblačen dan
  2. 2. ekspr. biti prisoten, a nedejaven: strasti so ves čas le dremale v njem; v tem človeku je dremala neka strašna odločnost

dremáje: dremaje se pogovarjati; še napol dremaje nam je odprl

dremajóč -a -e: dremajoči čuti; dremajoči sopotniki so se prebudili



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek