drevíti -ím nedov., drêvi in drévi (ī í) 

  1. 1. star. poditi, goniti: pes drevi divjačino / dreviti sovražnike
  2. 2. redko zelo hitro se premikati; drveti: vlaki drevijo noč in dan mimo; ljudje so drevili na kraj nesreče; oblaki se drevijo po nebu

drevèč -éča -e: dreveči konji; dreveča reka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek