drôbcen -a -o [cən] prid. (ȏ) ekspr. zelo droben: obleka z drobcenimi gumbi; drobcen ptiček; zapisan z drobcenimi črkami; podala mu je drobceno roko; bila je drobcena kot punčka / drobcena odločitev nepomembna, neznatna
drôbceno prisl.: drobceno je pršelo
Dostopnost
Dostopnost