• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

drôbcken -a -o [kən] prid. (ȏ) ekspr. zelo droben: drobcken fantek; v zemlji kar mrgoli drobckenih živalic / drobckena pisava



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek