• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dróga -e ž (ọ́) 

  1. 1. nav. mn., farm. surovina rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu: pripravljati droge; narkotične droge / nabiranje in sušenje drog
  2. 2. knjiž. mamilo: uživati droge; omamljenost od droge; prekupčevanje z drogami



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek