drúgič prisl. (ū) 

  1. 1. pri ponavljanju na drugem mestu: drugič se oženiti // ob naslednji, drugi priložnosti: včasih se šali, drugič kriči; pogovorila se bova kdaj drugič / nauči se do drugič prihodnjič
     
    kaznuj ga, da bo vedel za drugič da ne bo še kdaj kaj takega počel, storil
  2. 2. v zapovrstju na drugem mestu: knjiga obravnava 1. gospodarske, 2. [drugič] politične razmere



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek