družník -a (ízastar. 

  1. 1. tovariš, prijatelj: družnika sta iz gimnazijskih let
  2. 2. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom; družabnik: zeta je vzel za družnika v svoje podjetje
  3. 3. moški, ki živi z žensko skupno življenje: življenjski družnik / zakonski družnik mož



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek