• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

duálen -lna -o prid. (ȃ) 

  1. 1. nanašajoč se na dual, dvojinski: dualna končnica
  2. 2. knjiž. ki je dveh vrst; dvojen: zapletena dualna narava človeka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek