• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

duhóvnica -e ž (ọ́) ženska, ki opravlja bogoslužje: ponekod so bile tudi ženske duhovnice; Apolonova duhovnica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek