• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

duhtéti -ím nedov. (ẹ́ í) star. dišati, dehteti: šmarnice opojno duhtijo; vse duhti in cvete; brezoseb. duhtelo je po lipovem cvetju

duhtèč -éča -e: duhteči cvetovi; duhteča pokrajina; duhteče pecivo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek