• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dušníca in dúšnica -e ž (í; ȗ) nav. mn. 

  1. 1. redko cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča; bronhij, sapnica: vnetje dušnic
  2. 2. zastar. dihalni organ kopenskih členonožcev v obliki cevk; zračnica: žuželke dihajo z dušnicami



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek