dvigálka -e [tudiu̯kž (ȃ) 

  1. 1. žel. prenosna naprava za dviganje lažjih vagonov: z dvigalko umakniti vozilo s tira; dvigalka na vreteno
  2. 2. lov. železna past, ki se sproži z dvigom vabe: nastaviti dvigalko



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek