dvóiménski -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) 

  1. 1. mat., v zvezi dvoimensko število količina, ki se izrazi z dvema merskima enotama: zapisati vrednost z dvoimenskim številom
  2. 2. biol., v zvezi dvoimensko poimenovanje dvojno poimenovanje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek