dvóléten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) 

  1. 1. star dve leti: dvoleten deček
  2. 2. ki traja dve leti: dvoleten spor / dvoletne izkušnje / dvoletna šola
    ♦ 
    bot. dvoletna rastlina rastlina, ki potrebuje za razvoj dve vegetacijski dobi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek