• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dvótákten -tna -o prid. (ọ̑-ȃ) 

  1. 1. muz. ki je iz dveh taktov: dvotakten glasbeni motiv
  2. 2. strojn., navadno v zvezi dvotaktni motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem pride na dva giba bata en delovni gib



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek