• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ekspektorácija -e ž (á) med. izmetavanje sluzi iz pljuč, sapnika s kašljanjem, izkašljevanje: izpiranje ust po ekspektoraciji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek