• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

elégičen -čna -o prid. (ẹ́) ki vzbuja otožnost, žalost; otožen, žalosten: elegičen ton pesnitve; elegična glasba, pesem
♦ lit. elegični distih elegijski distih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek